Torej, moja hčerka ima sedaj skoraj 16 mesecev in od zadnje objave je bilo kar precej napredka v kretanju. Zna pokazati, če je žejna, lačna, če se je pokakala in podobno. Presenetilo me je, kako so otroci kot spužve in vsrkajo vse, kar jim pokažeš ali poveš. Zgodilo se je, da sem ji pokazal kretnjo za drevo enkrat, nato pa za nekaj dni pozabil, nakar je hčerka sama nenadoma ponovila kretnjo za drevo, ko sva gledala skozi okno.
Kretnje, ki jih moja hčerka pozna pri 16 mesecih:
Mama, Teta, Piti, Jesti, Še, Ne (btw njena najljubša kretnja), Nimam, Hvala, Tiho, Kuža (druga najljubša kretnja), Slon, Prašič, Gos, Petelin, Krava, Zajček, Pikapolonica, Ptica, Mleko, Piškot, Spati, Kakati, Knjiga, Luna, Zvezde, Luč, Drevo in Avto.
Mogoče sem katero izpustil, ampak mislim da je to to. Ali je znakovni jezik za dojenčke koristen? Po mojih izkušnjah vsekakor je. Pomaga premostiti tisto obdobje, preden otroci usvojijo govor in olajša marsikatero stvar staršem, še posebej pri hrani, ali pa če je potrebno menjati plenico. Veliko je tu pomagala babica, ki je gluha in se je s hčerko pogovarjala v znakovnem jeziku. Jaz in žena pa sva hčerki ponavljala vse kretnje skozi učenje novih besed. Pomembno je, da pri vsaki besedi pokažemo na to stvar (npr. drevo), izgovorimo besedo in hkrati pokažemo kretnjo.
Ne vem, ali naša metoda poučevanja sovpada s klasično metodo poučevanja znakovnega jezika dojenčkom. Verjamem, da je ponavljanje velik del osvajanja kretenj. V pomoč pa so nam knjižice s sličicami na katerih vadimo. Menim, da se tudi metoda poučevanja prilagodi glede na otroka. Vsak otrok ima svoj tempo in svoj način učenja. Pri moji hčerki so najbolj vžgale knjigice. Z menoj in mamo kretje rada kaže, medtem bo v večji skupini ljudi kazala kretnje le, če se bo počutila sproščeno. Pomembno je, da otroka ne silimo s tem oz. pretiravamo.
Pomembno je, da kretnje povezujete z igro, pesmico ali neko zanimivo aktivnostjo. Kretnjo za »tiho«, sem jo naučil tako, da sva se igrala skrivalnice in sva se skrila pred mamo in dala kazalec na usta in rekel »pssst«. Tako se potem kretnja večkrat ponavlja skozi igro, da otrok razume, da je ta pojem povezan s to kretnjo.
Skozi kretanje tudi razvija govor. Zna izgovoriti »hvala oz. Po njeno »hvava«, za pse rečev »ov, ov« in tako nekako osvaja izgovorjavo. Poleg tega tudi opisujem zvoke v okolici. Ko zaslišimo čivkanje ptičkov, ji rečem: »to so ptički, kako pokažemo ptička?« in potem pokaže kretnjo. Čimveč povezovanja govora in kretenj.
Mislim, da ima znakovni jezik za dojenčke velik potencial pri osvajanju govora in razvoju otroka nasploh. Zaenkrat je to to, če ima kdo podobne izkušnje, bom vesel vaših komentarjev. 😊